Razprava o rasti stroškov dela in dvigu minimalne plače se znova zaostruje.
Medtem ko delodajalci opozarjajo na pritisk, ki ga novi ukrepi povzročajo gospodarstvu, minister Luka Mesec odgovarja, da se v teh razpravah prepogosto pozablja na položaj zaposlenih.
Vprašanje ostaja odprto: ali Slovenija še zmore takšne obremenitve ali pa so meje gospodarstva že dosežene.
Gospodarstvo pod pritiskom novih ukrepov
Na Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da si vsi želimo višjih plač, vendar opozarjajo, da do tega cilja ni mogoče priti z administrativnimi ukazi. Po njihovih izračunih so se zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, zimskega regresa in dviga minimalne plače stroški dela zvišali za približno 20 odstotkov.
Takšen dvig po njihovih ocenah ogroža okoli 16 tisoč podjetij in približno 66 tisoč delovnih mest. Ob tem opozarjajo, da se podjetja vse težje prilagajajo hitrim in zaporednim spremembam zakonodaje.
Ostra kritika vlade z GZS
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je do vladnih ukrepov izjemno kritična. Po njenem mnenju nobena resna in odgovorna vlada v tako kratkem času ne bi sprejela hkratnega dviga minimalne plače in uvedbe obveznega zimskega regresa.
Poudarja, da bi morali biti ukrepi podprti z dolgoročnimi analizami, ne le z ocenami kratkoročnih učinkov. Po njenem gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo okolje, ki podjetjem omogoča načrtovanje za več let vnaprej.
Stroški rastejo hitreje kot produktivnost
Nahtigal opozarja tudi na razkorak med rastjo stroškov dela in produktivnostjo. Po njenih besedah Slovenija porabi več, kot ustvari, kar dolgoročno ni vzdržno.
Strinja se, da mora minimalna plača zagotavljati dostojno življenje, vendar meni, da bi moral biti dvig postopnejši. Prehitra rast stroškov po njenem mnenju sili podjetja v selitev v tujino ali v zmanjševanje števila zaposlenih.
Mesec: Pozabljate na realnost zaposlenih
Minister za delo Luka Mesec zavrača očitke delodajalcev in poudarja, da so v času tega mandata gospodarski kazalniki nad povprečjem Evropske unije, zaposlenost pa visoka.
Gospodarski zbornici očita, da pri obremenitvah delodajalcev navaja netočne podatke in s tem po nepotrebnem straši javnost z zapiranjem delovnih mest. Poudarja, da je bil dvig minimalne plače v zadnjih dveh letih usklajen predvsem z inflacijo.
Minimalna plača in socialni dialog
Mesec poudarja, da so se socialni partnerji na začetku leta dogovorili o preverjanju minimalnih življenjskih stroškov. Dvig minimalne plače po njegovih besedah ni bil enostranska odločitev, temveč rezultat dogovora.
Ob tem poudarja, da je cilj ukrepov izboljšati položaj zaposlenih, ki se v času rasti cen vse težje prebijajo skozi mesec.
Prazniki kot nova točka spora
Dodaten vir razprav je predlog Levice, da bi v primeru, ko praznik pade na vikend, zaposleni dobili prost dan med tednom. Čeprav temu nasprotujejo predsednik vlade Robert Golob in Gibanje Svoboda, Mesec pojasnjuje, da je šlo predvsem za pobudo, s katero so želeli sprožiti razpravo.
Vprašanje razmerja med konkurenčnostjo gospodarstva in socialno varnostjo zaposlenih tako ostaja eno ključnih političnih bojišč.
VIDEO:
