Slovensko javnost je pretresla sodna odločitev v enem najtežjih primerov nasilja nad otroki v zadnjih letih.
Primer iz Primorske odpira resna vprašanja o zaščiti mladoletnikov, učinkovitosti kaznovanja in sporočilu, ki ga pravosodni sistem pošilja žrtvam in družbi.
Zgodba, ki je prišla v javnost po razsodbi koprskega okrožnega sodišča, razkriva dolgotrajno in sistematično zlorabo dveh otrok – ter kazen, ki jo mnogi ocenjujejo kot neprimerno glede na težo dejanj.
Dolga leta strahu za zaprtimi vrati
Natakarica iz Primorske, stara okoli 52 let, je bila obsojena zaradi hudega zanemarjanja mladoletnih sinov in kršitve prepovedi telesnega kaznovanja. Dejanja so se po ugotovitvah sodišča dogajala skoraj šest let in pol, od začetka leta 2011 do poletja 2018.
Otroštvo obeh fantov je bilo zaznamovano z nasiljem, poniževanjem, pomanjkanjem osnovnih življenjskih pogojev ter stalnim strahom. Sinova sta bila prikrajšana za hrano, vodo, toploto in normalno bivalno okolje, obenem pa izpostavljena fizičnemu in psihičnemu nasilju.
Poniževanja, ki so postala vsakdan
Med najbolj pretresljivimi ugotovitvami v postopku so bila ponižujoča dejanja, ki jih je mati odrejala otrokom kot obliko kaznovanja. Ta niso bila enkratna, temveč so se ponavljala in postala del vsakdanje rutine.
Starejši sin je sodišču razkril tudi, da je bil od zgodnjih najstniških let deležen spolnih zlorab. Oba otroka sta živela v stalni napetosti, pod grožnjami in strogimi, pogosto nerazumnimi pravili, katerih kršitve so se končale s kaznovanjem.
Vir: Pixabay
Odločitev sodišča: zapor, ki ga ne bo
Kljub resnosti ugotovljenih dejanj sodišče obtoženi ni izreklo dejanske zaporne kazni. Državna tožilka je predlagala večletni zapor, a je sodišče izreklo pogojno obsodbo.
Za zanemarjanje starejšega sina je bila določena kazen enega leta in pol zapora, za mlajšega deset mesecev, vendar združeno v enotno kazen dveh let zapora s triletno preizkusno dobo. To pomeni, da v zapor ne bo šla, če v tem času ne bo storila novega kaznivega dejanja.
Odškodnina, ki ne izbriše posledic
Sodišče je delno ugodilo tudi odškodninskim zahtevkom. Starejši sin bo prejel 8.000 evrov, mlajši 4.000 evrov odškodnine za duševne bolečine in pretrpljeno škodo.
Če bosta želela višjo odškodnino, bosta morala pravico iskati v civilnem postopku. Sodba sicer še ni pravnomočna, možna je pritožba tako obrambe kot tožilstva.
Primer, ki znova odpira sistemska vprašanja
Postopek se je začel leta 2022 in je bil zaprt za javnost zaradi zaščite identitete otrok. Po razpadu partnerske zveze je mati izgubila skrbništvo, sinova sta bila dodeljena očetu, a se je nasilje izvajalo že prej in tudi v času stikov.
Primer je znova razplamtel razpravo o tem, ali slovenski pravosodni sistem dovolj odločno ščiti otroke in ali pogojne kazni v tako hudih primerih res dosegajo svoj namen. Strokovna in širša javnost opozarjata, da takšne sodbe ne dajejo občutka pravičnosti in ne delujejo odvračilno.
Gre za zgodbo, ki presega posamezen primer – in boleč opomin, da sistemske pomanjkljivosti pri zaščiti otrok še vedno obstajajo.
