Po neuradnih informacijah časnika Večer naj bi trgovska veriga Lidl svojo upravo, ki je doslej delovala v Sloveniji, preselila na Hrvaško.
Razlog naj bi bile vse višje davčne in stroškovne obremenitve, zaradi katerih poslovanje v Sloveniji postaja vse manj konkurenčno.
Podjetje naj bi se za ta korak odločilo po tehtnem premisleku, saj naj bi stroški dela in dodatne obveznosti pomembno vplivali na njihovo poslovno stabilnost. Uradne potrditve iz Lidla za zdaj še ni, prav tako ostaja odprto vprašanje, kakšne bodo posledice za zaposlene v Sloveniji.
Visoki stroški kot ključni razlog za selitev
Po dostopnih informacijah naj bi bil eden glavnih razlogov za selitev uprave previsok strošek delovne sile. Temu naj bi se pridružile še dodatne finančne obveznosti, med njimi obvezno izplačilo božičnice, ki naj bi podjetju predstavljalo dodaten pritisk.
V iskanju rešitev naj bi Lidl preučil več možnosti, a se je po neuradnih podatkih odločil, da poslovanje lažje nadaljuje v okolju z ugodnejšimi pogoji.
Brez uradnih pojasnil in veliko vprašanj
Podjetje selitve za zdaj uradno še ni potrdilo, zato ni znano, ali gre za dokončno odločitev ali zgolj za reorganizacijo določenih funkcij. Prav tako ni jasno, kako bo morebitna selitev vplivala na delovna mesta v Sloveniji.
Negotovost med zaposlenimi in širšo javnostjo se zato povečuje, odgovori pa za zdaj ostajajo odprti.
Vir: Pixabay
Dolgotrajna opozorila strokovnjakov
Ekonomisti že več let opozarjajo, da bi se lahko podjetja zaradi visokih davčnih obremenitev in manj spodbudnega poslovnega okolja začela seliti v sosednje države. Hrvaška se pri tem pogosto omenja kot ena izmed privlačnejših alternativ.
Po mnenju strokovne javnosti so dodatni ukrepi aktualne vlade še dodatno poslabšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar vpliva tudi na odločitve mednarodnih družb.
Slovenija pred izzivom konkurenčnosti
Selitve uprav, regionalnih centrov ali ključnih poslovnih funkcij v tujino postajajo vse pogostejše. Takšni premiki so jasen signal, da se mora Slovenija resno vprašati, kako ohraniti privlačno poslovno okolje.
Primer Lidla tako znova odpira razpravo o davčni politiki, stroških dela in dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
