Razprava o uvedbi višjih davkov na sladkor, alkohol in tobak v Nemčiji se znova krepi.
Pobude prihajajo iz zdravstvenih krogov in nekaterih zveznih dežel, cilj pa je predvsem zajezitev naraščajoče debelosti in kroničnih bolezni pri mlajših generacijah.
V ospredju razprave je vprašanje, ali lahko davčna politika učinkovito vpliva na prehranske navade prebivalstva in dolgoročno razbremeni zdravstveni sistem.
Zdravniki opozarjajo na nujne ukrepe
Predsednik Nemške zvezne zdravniške zbornice Klaus Reinhardt poudarja, da je politika dolžna ukrepati. Po njegovem mnenju višji davki na sladkor, tobak in alkohol dokazano zmanjšujejo porabo teh izdelkov.
Posebej izpostavlja otroke in mladostnike, pri katerih se zaradi nezdrave prehrane in pomanjkanja gibanja povečuje tveganje za sladkorno bolezen in druge kronične bolezni.
Sladkor kot osrednji problem
Reinhardt se zavzema za uvedbo enotnega davka na sladkor na zvezni ravni. Opozarja, da brez tovrstnega ukrepa Nemčiji grozi »val bolnikov«, ki bo dolgoročno obremenil zdravstveni sistem.
Kot dodaten ukrep predlaga tudi obvezno zdravstveno vzgojo v šolah, s katero bi otroke že zgodaj ozaveščali o pomenu zdravega življenjskega sloga.
Politična nasprotja glede uvedbe davka
Razpravo je dodatno spodbudila zvezna dežela Schleswig-Holstein, ki napoveduje pobudo v Bundesratu. Vendar pa se zvezni minister za kmetijstvo Alois Rainer temu upira.
Poudarja, da prehrana ni edini dejavnik tveganja in da pomembno vlogo igrajo tudi pomanjkanje gibanja ter pretirana uporaba elektronskih naprav.
Podpora iz dežel in opozorila WHO
Predsednik vlade Schleswig-Holsteina Daniel Günther uvedbo davka na sladkor podpira. Po njegovih besedah je ukrep tako zdravstveno kot ekonomsko utemeljen, saj prekomerno uživanje sladkorja povzroča visoke družbene stroške.
Svetovna zdravstvena organizacija medtem priporoča, da odrasli dnevno ne zaužijejo več kot 50 gramov prostih sladkorjev, idealno pa manj kot 25 gramov, kar ustreza približno šestim čajnim žličkam.
