Babica je pripravila kosilo za otroke, ki jih ni bilo. Za babico Marijo 15. januar ni bil navaden dan.
Dopolnila je 80 let. Ni ji bilo pomembno, da se stara, pomembna ji je bila obljuba.
Njen sin Dragan, ki živi v prestolnici z ženo in dvema vnukoma, je obljubil, da pridejo na kosilo. Marija je vstala še v temi, ob štirih zjutraj.
Čeprav so jo bolela hrbet in noge, ni odnehala. Najprej je zavila sarmo, tako kot jo ima Dragan najraje. Dodala je suha rebra in nato spekla domač kruh. Zatem je pripravila orehovo torto, starinsko Reformo, ki jo vnuki obožujejo.
Do poldneva je majhna hiša dišala po sreči. Miza je bila pogrnjena z najboljšim prtom in kristalnimi kozarci. Postavila je šest krožnikov. Marija se je uredila, oblekla praznično obleko in sedla ob okno.
Čakanje in razočaranje
Vsakič ko je mimo zapeljal avto, ji je zaigralo srce. A vsak avto je odpeljal naprej. Ura je odbila eno, nato pol druge. Juha se je hladila.
Telefon je zazvonil ob dveh. Marija je hitela, kolikor so ji dopuščale stare noge. V sporočilu je pisalo, da jih danes ne bo. Opravičevali so se z delom, treningi in avtom.
Obljubili so prihod naslednji konec tedna. Tako kot za božič in veliko noč. Marija je pogledala polno mizo. Torto s svečko številka 80. Tišina v hiši je postala neznosna. Sola je sedla za mizo.
Solze so padale v prazen krožnik. Tiho si je zaželela srečen rojstni dan. Ko je hotela vse pospraviti in iti spat, je nekdo potrkal. Srce ji je znova poskočilo. Odprla je vrata z nasmehom. Na pragu ni bil sin.
Vir: Facebook
Nepričakovani gost
Pred njo je stal mlad dostavljavec v rumeni uniformi. V rokah je držal paket. Opazil je njene rdeče oči in pogrnjeno mizo. Tiho jo je vprašal, ali je vse v redu.
Marija se je skušala nasmehniti. Povedala mu je resnico. Fant je zaprl kombi in snel kapo. Povedal je, da je lačen in da sarma diši kot pri njegovi babici. Vprašal je, ali povabilo še velja. Mariji so znova pritekle solze, a tokrat od sreče.
Povabila ga je noter. Hitela je nalagat juho, sarmo in kruh. Hiša se je spet napolnila z življenjem. Pogovarjala sta se, smejala in delila zgodbe. Marko ji je pripovedoval o svojem življenju. Marija pa o mladosti in vnukih.
Ko je prišla torta, je prižgal svečko. Rekel ji je, naj si nekaj zaželi. Ni si zaželela sina, ampak blagoslov za fanta. Skupaj sta pihnila svečko. Ob slovesu jo je močno objel. Rekel je, da je bil to najboljši obrok v njegovem življenju. Marija mu je dala kos torte in denar. Mahala mu je, dokler ni izginil.
Sporočilo dneva
Zvečer jo je sin znova poklical. Vprašal jo je, ali je bila žalostna sama. Marija se je nasmehnila. Rekla je, da ni bila sama. Bog ji je poslal gosta. Tistega najboljšega.
Tisti dan je razumela, da družina ni vedno kri. Ampak tisti, ki ti obriše solze.
