Razprava v državnem zboru je odprla pomembno vprašanje, kako bo država v prihodnje obravnavala mladoletnike, ki zaidejo v kazniva dejanja.
Predlagane spremembe zakonodaje prinašajo širši nabor kaznivih dejanj in daljše obdobje, v katerem bodo vzgojni ukrepi ostali zabeleženi v evidencah.
Cilj zakonodajalca je po navedbah ministrstva za pravosodje predvsem zgodnje prepoznavanje tveganj in preprečevanje ponavljanja kaznivih dejanj.
Poudarek naj ne bi bil na kaznovanju, temveč na osebni odgovornosti, rehabilitaciji in vrnitvi mladostnikov v družbo.
Gre za obsežno reformo, ki naj bi celostno uredila področje, ki je bilo do zdaj razpršeno v več zakonih.
Večja odgovornost in širši nabor ukrepov
Poslanci obravnavajo zakon, ki širi krog kaznivih dejanj, za katera bodo lahko mladoletnikom izrečeni vzgojni ukrepi. Po besedah ministrice za pravosodje Andreje Kokalj bo zakon v obravnavo bolj aktivno vključil tudi starše.
Pomembna sprememba je tudi podaljšanje roka za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov. Ta bo namesto dosedanjega enega leta po novem trajal dve leti.
Zakonodajalec meni, da bo daljši rok omogočil boljši nadzor nad napredkom mladoletnika. Hkrati naj bi pristojnim institucijam omogočil učinkovitejše spremljanje in podporo. Ukrep je namenjen predvsem preprečevanju ponovitve kaznivih dejanj. V ospredju ostaja vzgojna in ne represivna funkcija sistema.
Individualna ocena kot temelj odločanja
Ena ključnih novosti je zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika. Ta bo služila kot strokovna podlaga za odločanje državnega tožilca in sodišča. Ocena bo upoštevala osebne, družinske in socialne okoliščine mladoletnika. Cilj je sprejemanje odločitev, ki bodo prilagojene konkretnemu posamezniku.
Pri zahtevnejših primerih bo sodelovala posebna skupina strokovnjakov. Ti bodo delovali v novoustanovljenem centru za mladoletnike v okviru Javnega zavoda Hiša za otroke. Njihova naloga bo priprava poglobljene ocene in predlog individualnega programa obravnave. Tak pristop naj bi omogočil bolj ciljno usmerjeno pomoč mladim.
Vir: Pixabay
Reintegracija namesto prevzgoje
Zakon prinaša tudi simbolno, a pomenljivo spremembo. Prevzgojni dom bo preimenovan v Reintegracijski dom za mlade. S tem želi zakonodajalec poudariti, da je cilj vrnitev mladostnika v družbo. Ime naj bi odražalo sodobnejši in manj stigmatizirajoč pristop.
Poleg tega zakon predvideva nadgradnjo skupnega usposabljanja strokovnjakov. Vanjo bodo vključeni vsi, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov. S tem naj bi se izboljšalo sodelovanje med institucijami. Končni cilj ostaja bolj usklajen in učinkovit sistem pomoči mladim.
Če bo zakon v sredo potrjen, bo Slovenija prvič dobila samostojen zakon o obravnavi mladoletnikov v kazenskih postopkih. Doslej so bila ta vprašanja razpršena v štirih različnih zakonih. Nova ureditev naj bi prinesla več jasnosti, preglednosti in učinkovitosti. Predvsem pa naj bi mladoletnikom ponudila drugo priložnost.
