»To ni socialna politika, temveč kolektivno kaznovanje na etnični osnovi,« opozarjajo romske organizacije v Sloveniji, potem ko je odvzem denarne socialne pomoči po njihovih navedbah prizadel približno 1.270 romskih družin po vsej državi. Ukrep je v romski skupnosti sprožil ogorčenje in strah pred poglabljanjem revščine.
Skupnost potisnjena v absolutno revščino
Romski informativni center RIC Anglunipe in romska skupnost v Sloveniji sta v skupni javni izjavi zapisala, da je bila z eno samo politično odločitvijo skupnost potisnjena v absolutno revščino. Za številne družine je bila denarna socialna pomoč namreč edini vir preživetja.
Po njihovem mnenju odvzem socialne varnosti pomeni zavestno in sistemsko ravnanje države, ki najhuje prizadene prav tiste, ki so že sicer na družbenem robu.
Opozorila pred porastom kriminala
Na posledice ukrepa je opozoril tudi nekdanji romski svetnik Zoran Grm. Po njegovih besedah bi lahko odvzem socialne pomoči povzročil povečanje kriminala, saj so številni ljudje ostali brez sredstev za osnovno preživetje.
»Varnosti ne bo več. Lačni ljudje bodo kradli,« je opozoril in dodal, da takšni ukrepi ne rešujejo varnostnih vprašanj, temveč jih lahko še poglobijo.
Izvor zakona in njegov namen
Zakon, ki omogoča izvršbe tudi na denarno socialno pomoč, je bil sprejet novembra 2025 po nasilnem incidentu v Novem mestu, v katerem je umrl Aleš Šutar. Njegov namen je poostriti ukrepe proti dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neporavnane obveznosti.
Romske organizacije ob tem opozarjajo, da zakonodaja ni bila pospremljena z zadostnimi varovalkami, ki bi zaščitile socialno najranljivejše in preprečile, da bi ljudje ostali brez osnovnih sredstev za življenje.
Golob: v Sloveniji ni več nedotakljivih
Predsednik vlade Robert Golob je do izvršb na denarno socialno pomoč in strožjega izvajanja t. i. Šutarjevega zakona zavzel jasno stališče. Po njegovih besedah v Sloveniji »ni več nedotakljivih«.
Poudaril je, da gre za mejnik v širšem pristopu države, v katerem socialna država še vedno pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa ne more dopuščati izkoriščanja sistema.
Foto: Slovenska policija
Ukrep ni usmerjen le proti Romom
Premier je zavrnil očitke, da bi bili ukrepi uperjeni proti določeni etnični skupnosti. Po njegovih besedah je cilj zakonodaje zagotavljanje odgovornosti in preprečevanje zlorab, ne pa kaznovanje Romov.
Kljub temu romske organizacije opozarjajo, da so posledice ukrepov v praksi prizadele predvsem romsko prebivalstvo, pa tudi druge ranljive skupine, kar odpira vprašanja o pravičnosti, sorazmernosti in socialnih učinkih takšne politike.
