Dvig minimalne plače v javnem sektorju bo imel precej širše finančne posledice, kot se je sprva zdelo.
Po izračunih ministrstva za finance bo sprememba skupaj zahtevala približno 80 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Od tega bo okoli 30 milijonov evrov namenjenih za plače, dodatnih 50 milijonov evrov pa za izplačilo letnega in zimskega regresa oziroma božičnice. Pomembno je, da se dvig ne nanaša le na državni proračun, temveč na celoten javni sektor.
Finančni minister Klemen Boštjančič je že poudaril, da dodatnega denarja ne bo iz centralne blagajne, temveč bodo morala posamezna ministrstva in ustanove sredstva zagotoviti znotraj obstoječih proračunskih okvirov.
Zakaj v proračunu ni bilo dovolj sredstev
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so bile spremembe letošnjega proračuna potrjene že novembra lani. Takrat še niso bili seznanjeni z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov in predlogom, da bi se minimalna plača zvišala na 1000 evrov.
Zato so v proračunu predvideli zgolj uskladitev minimalne plače z inflacijo, ne pa skoraj 16-odstotnega zvišanja, kot bo veljalo zdaj. Ker se leto šele začenja in je izvrševanje proračuna še v začetni fazi, bodo uporabniki opozorjeni, da manjkajoča sredstva poiščejo sami.
Na ministrstvu so obenem opozorili, da splošna proračunska rezerva za vse leto znaša le pet milijonov evrov, zato nanjo ne gre resno računati.
Vprašanje porušenih plačnih razmerij
Dvig minimalne plače je znova odprl razpravo o plačnih razmerjih v javnem sektorju. Novi plačni sistem namreč določa, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne.
Zakon določa, da se javni uslužbenec, katerega plačni razred bi bil nižji od minimalne plače, samodejno uvrsti v prvi razred, ki dosega ali presega minimalno plačo. Ob minimalni plači v višini 1482 evrov bruto bo tako prvih šest plačnih razredov dejansko pod to mejo.
Sindikati sicer zvišanje minimalne plače pozdravljajo, a opozarjajo na nevarnost kompresije plač v spodnjem delu lestvice. Zato so že predlagali dodatna pogajanja z vlado, da se prepreči ponovitev težav iz prejšnjega sistema.
Ministrstvo: novi sistem bo stabilnejši
Na ministrstvu za javno upravo menijo, da bo vpliv tokrat manjši kot v preteklosti. Novi sistem namreč predvideva redno usklajevanje celotne plačne lestvice z inflacijo, tudi v prehodnem obdobju in pod določenimi pogoji.
S sindikati so se dogovorili, da bodo najmanj enkrat na štiri leta preverili razmerje med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov. Prva takšna pogajanja so predvidena februarja 2028, ko bo znana višina minimalne plače za tisto leto.
Po podatkih sistema ISPAP je bilo oktobra lani v prvih šest plačnih razredov uvrščenih več kot 15 tisoč javnih uslužbencev, dodatnih skoraj 18.500 pa bi jih bilo po novem uvrščenih v sedmi razred.
Vir: Pixabay
Letos še dodatna zvišanja plač
V letu 2026 sta predvidena še dva dviga plač v okviru plačne reforme, in sicer 1. junija in 1. decembra. Dvigi ne bodo enotni za vse, saj so nekateri zaposleni povišanja že prejeli v lanskem letu.
Glede usklajevanja z inflacijo zakon določa, da se bodo plače v letu 2026 uskladile, če bo rast cen življenjskih potrebščin v letu 2025 presegla 1,8 odstotka. Takrat se bodo plačni razredi zvišali za razliko nad to mejo.
V novem sistemu, prvič leta 2029, pa naj bi se plače praviloma vsako leto usklajevale v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.
Višji tudi regres in božičnica
Minister za delo Luka Mesec je potrdil, da bo minimalna plača v letu 2026 znašala 1482 evrov bruto, kar pomeni skoraj 16-odstotni dvig glede na lani.
Z dvigom minimalne plače se bo avtomatično zvišal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v tej višini. Prav tako bo višji zimski regres oziroma božičnica, ki bo morala znašati najmanj polovico minimalne plače, torej 741 evrov.
