Vlada pripravlja pomembno zakonsko spremembo, ki bo vplivala na položaj številnih družin, kjer za otroka skrbi le eden od staršev.
Cilj predloga je razširiti definicijo enostarševske družine in s tem omogočiti dostop do višjega otroškega dodatka širšemu krogu upravičencev.
Po novem bi bila do 30 odstotkov višjega otroškega dodatka upravičena tudi tista gospodinjstva, kjer je otrok uradno zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev. Sprememba je usmerjena predvsem v izboljšanje socialne varnosti otrok in staršev, ki se pogosto znajdejo v finančno zahtevnih okoliščinah.
Kaj trenutno velja za enostarševsko družino
Veljavna zakonodaja določa, da se 30-odstotno povišanje otroškega dodatka upošteva le za otroke, ki živijo v enostarševskih družinah, kot jih opredeljuje zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Med takšne družine sodijo primeri, ko je drugi starš umrl in otrok po njem ne prejema preživnine, kadar je drugi starš neznan ali pa kadar otrok po drugem staršu dejansko ne prejema sredstev za preživljanje.
Takšna opredelitev po mnenju ministrstva ne zajema vseh življenjskih situacij, v katerih en starš nosi glavno breme skrbi za otroka.
Razširitev kroga upravičencev
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želijo definicijo razširiti še pred koncem mandata. Med enostarševske družine bi se po novem uvrščale tudi tiste, kjer ima otrok določeno preživnino, ki pa je nižja od nadomestila preživnine.
Nadomestilo iz javnega preživninskega sklada trenutno znaša 95 evrov za otroke do šestega leta starosti, 105 evrov za otroke med šestim in 14. letom ter 124 evrov za starejše od 14 let.
Centri za socialno delo bi ob predložitvi ustreznih dokazil lahko po lastni presoji ta status priznali tudi v primerih, ko preživnina sicer presega navedene zneske, vendar družina živi v izjemno težkih socialnih razmerah.

Vir: Pixabay
Podpora humanitarnih organizacij
Predlagano spremembo podpirajo tudi humanitarne organizacije, ki že dolgo opozarjajo na stiske enostarševskih družin. Po njihovem mnenju bi moral biti otroški dodatek še višji – ne za tretjino, temveč za polovico.
Državni sekretar Dan Juvan je ob tem opozoril, da od približno 350 tisoč otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka, trenutno le 1.720 otrok prejema povišan znesek. Po njegovih besedah to nikakor ne odraža dejanskega stanja na terenu.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo poslanci spremembo zakona potrdili na eni izmed izrednih sej še pred iztekom mandata.
Podatki o preživninah razkrivajo razsežnost problema
Po podatkih ministrstva je v Sloveniji več kot 78 tisoč upravičencev do preživnin, med njimi pa je večina otrok in mladih, starejših od 18 let, ki se še šolajo.
Največ preživnin je določenih s sodno poravnavo, kjer povprečna višina znaša okoli 180 evrov. Sledijo preživnine, določene s sodbo, medtem ko so najnižje tiste, zapisane v izvršljivih notarskih zapisih.
V večini primerov so zavezanci za plačilo preživnine očetje, sledijo matere, kar dodatno osvetljuje strukturo enostarševskih gospodinjstev v državi.



