Nova uredba za večjo enakost v šolstvu.
Avstrijska vlada je sprejela novo zakonodajno uredbo, ki posega v dve ključni področji, omejitev nošenja hidžaba za mladoletne deklice in večjo odgovornost staršev pri sodelovanju s šolami. Ukrep je del širše vizije, da imajo vsi otroci, ne glede na vero ali kulturno ozadje, enake možnosti za uspeh v šoli.
Prepoved nošenja islamske rute do 14. leta
Doslej je bila prepoved nošenja hidžaba omejena do zaključka 8. razreda, zdaj pa se podaljšuje na dopolnjenih 14. let. Vlada poudarja, da uredba ni usmerjena proti posamezni skupnosti, temveč želi zagotoviti enotna pravila in pogoje za vse učence.
Starši kot ključni partnerji šole
Poleg prepovedi hidžaba uredba določa večjo odgovornost staršev pri reševanju izobraževalnih in vedenjskih težav. Šole pričakujejo, da bodo starši dejavno sodelovali pri obveznih svetovalnih pogovorih ter konstruktivno pristopili k morebitnim težavam otrok.
Finančne kazni za nesodelovanje
Če starši ne bodo spoštovali svojih dolžnosti, jim grozijo denarne kazni v višini od 150 do 1.000 evrov. Kazni so predvidene v primerih neudeležbe na obveznih pogovorih po izključitvi otroka, ignoriranja vabil na posvete ali neupravičenega izostajanja otrok iz obvezne poletne šole.
Minister Wiederkehr: Sankcije so zadnja možnost
Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je pojasnil, da je namen ukrepov predvsem spodbuditi sodelovanje, ne pa kaznovati.
»Najprej se starše vključi v vzgojni pogovor. Če tudi to ne pomaga, sledijo finančne kazni. Pri ponavljajočem nesodelovanju pa so kazni višje,« je poudaril minister.
Verska slika Dunaja
Podatki dunajskega Urada za izobraževanje kažejo na zelo raznoliko versko sestavo šolarjev:
- 41,2 % učencev je islamske veroizpovedi (leto prej 39,4 %),
- 34,5 % jih pripada različnim krščanskim skupinam (17,5 % rimokatolikov, 14,5 % pravoslavnih kristjanov),
- 23 % učencev je brez verske pripadnosti,
- manjšinski deleži: budisti (0,2 %), Judje (0,1 %), druge vere (0,9 %).
Podatki zajemajo približno 112.600 učencev osnovnih in srednjih šol v prestolnici.
Vir: Pixabay
Šola kot prostor znanja, ne ideologij
Novi ukrepi, kot poudarjajo predstavniki vlade, niso namenjeni diskriminaciji, temveč zagotavljanju integracije in kakovostnega izobraževanja za vse. Šola mora ostati prostor znanja, spoštovanja in sodelovanja.
Le v partnerstvu staršev in učiteljev imajo otroci najboljše možnosti za uspešno, svobodno in odgovorno prihodnost, ne glede na njihovo vero ali poreklo.
