Ko sta se starša vračala s praznovanja, se je življenje v trenutku spremenilo v pekel.
Nenadna izguba in odgovornost
Oče nikoli ni pil in ni bil kriv. Sestra in jaz sva ostala sama na tem svetu, ona je imela takrat 6 let, jaz pa 18.
Idealno življenje se je v trenutku sesulo. Od tistega dne me je življenje prisililo, da sem psihično in fizično hitro odrastel.
Delal sem različna dela. Zaslužil sem denar in vsak trenutek preživel s svojo malo princesko, mojo sestrico.
Sestra je postala moje vse
Skrbel sem zanjo, ker mi je pomenila vse na svetu. Nisem dovolil, da bi mi jo kdo odvzel, želel sem, da jo prav jaz popeljem na pravo pot.
Vsak dan sem jo kopal, oblačil in česal. Pripravil sem jo za šolo, njen poljub ob slovesu pred šolo pa mi je dal moč za preživeti dan. Bila je moj razlog za življenje.

Pet let kasneje – ponosni trenutki
Pet let po tragični nesreči moja sestrica, moja mala sladka princeska, šteje 11 let.
Prvi del osnovne šole je zaključila kot vzorna učenka. Vse pohvale so bile njene in v srcu sem se zahvalil Bogu, ker sem uspel.
Želim si, da bi bila starša živa. Ne glede na leta mi manjkata, kot da bi ju izgubil včeraj. Pogreša ju tudi moja sestra, vem to.
Upanje, da sta ponosna naju
Upam, da naju nekje od zgoraj spremljata. In da sta zadovoljna, srečna in ponosna.
MAMA, OČE, ZELO VAJU POGREŠAVA!!!



