Ugledni slovenski zdravniki odgovarjajo dr. Trampužu, ki straši Slovence. To je njihovo sporočilo, ki ga velja prebrati!
Lep dan
26. 3. 2020 ob 18:02 V gibanju Zdravstvo.si, katerega člani so nekateri ugledni slovenski zdravniki, so začudeni nad izjavami slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.
Ta je v minulih dneh slovensko javnost strašil, da bo v roku dveh tednov pri nas obolelih za koronavirusom okrog 14.500!
Dr. Andrej Trampuž (spodaj na fotografiji) je zaradi tega v slovensko javnost vnesel precej zmedenosti.
So njegove napovedi pretirane, so realne?
No, vsekakor si želimo, da je g. Trampuž želel s temi napovedmi slovensko javnost samo opozoriti, kaj se lahko zgodi v najhujšem scenariju iz nočne more.
Upamo, da se njegove napovedi seveda ne bodo uresničile!
Kaj so o tem zapisali nekateri ugledni slovenski zdravniki, pa lahko preberete spodaj.
Foto: Centrum für Muskuloskeletale Cirurgie
Izjavo uglednih slovenskih zdravnikov v zvezi s takšnimi napovedmi objavljamo v celoti:
“Včeraj in danes v medijih spremljamo napovedi infektologa dr. Trampuža o katastrofičnih obetih za Slovenijo v prihodnjih 14 dneh, katerim so dodane tendenciozne posplošitve o zdravstvenih sistemih.
Ob dopuščanju možnosti, da so njegove izjave vzete iz konteksta, popravka do zdaj ni bilo zaslediti.
Čemu takšne izjave, čemu njihovo širjenje po glavnih medijih (RTV, POP)?
Ob tem novinarji pozabljajo na svoje temeljno poslanstvo po zagotavljanju objektivne informacije in preverjanju objavljenega - brez spuščanja v podrobnosti, a vendar že samo glede dnevnega faktorja novih okužb je zelo velika razlika, ali je ta faktor 1,1 ali 1,15 ali 1,2, ker gre za eksponentno krivuljo.
To dejstvo bi dosleden novinar moral izpostaviti, kot tudi to, da gre le za nepreverjene hipoteze.
Da se potem tak prispevek o nepreverjenih hipotezah zaključi s priporočilom, da naj Slovenija nikar ne privatizira zdravstvenega sistema, je popolnoma absurdno.
Kdo pa se v Sloveniji sploh zavzema za privatizacijo zdravstvenega sistema?
Nihče.
To, da se v javni zdravstveni sistem lahko vključijo vsi zdravniki in da bolniki odločajo, komu zaupajo svoje zdravje, ni privatizacija, pač pa zahodnoevropski standard, ki državljanom zagotavlja najširšo možno dostopnost storitev.
V kolikor se bodo razmere tako poslabšale, kot se napoveduje v prispevku, v vsakem primeru pa po koncu epidemije, zaradi sanacije njenih posledic (že tako dolge čakalne dobe se bodo še podaljšale), bomo morali v Sloveniji, ki ima eno najnižjih števil zdravnikov na prebivalca, v ta napor vključiti prav vse kadre, tudi tiste izven državnega in javnega sistema.
Prispevek se sklicuje na domnevne razmere v Nemčiji, a podatki iz prve roke so povsem drugačni.
V Franciji in v Nemčiji so vsi izvajalci zdravstvenih storitev (tako tisti v državni kot tisti v zasebni lasti, vsi del javnega zdravstva) vključeni v boj z epidemijo, saj je to nekaj samoumevnega.
Bolniki so hospitalizirani tako v univerzitetnih kliničnih centrih kot v zasebnih klinikah, zdravijo jih tako zdravniki zasebniki kot zdravniki javni uslužbenci
(medklic: zdravljenje bolnika v intenzivi stane proračun enako v državni kot v nedržavni bolnišnici).
Tudi v Švici so se družinski zdravniki (večinoma kot zasebniki vključeni v javni sistem) organizirali kot vstopne točke in triažirajo in testirajo bolnike s sumom na COVID-19; še več, čisto zasebne klinike, ki opravljajo izključno samoplačniške storitve, so svoj kader ponudile na razpolago ustanovam v javnem sistemu.
Tudi tragični evropski epicenter epidemije, Lombardija, z vsemi žalostnimi številkami mrtvih, razpolaga z enim najbolj razvitih zdravstvenih sistemov v Evropi, a tudi to ne pomaga, če so v času širjenja virusa bili nogometni stadioni še polni.
Južna Koreja je ena izmed držav, ki se je najbolje soočila z epidemijo.
V Južni Koreji je 94% bolnišic zasebnih!
Težko je biti pameten, saj gre za povsem novo situacijo in povsem enako možno je, da ima dr.Trampuž prav, kar se tiče napovedi, ali pa tudi ne.
Njegove in tovrstne katastrofične napovedi lahko razumemo dobronamerno samo v tem smislu, da se prebivalstvo še bolj spodbudi k upoštevanju pravil v času epidemije (socialna izolacija, umivanje rok, ...), ki so najbolj učinkovit ukrep.
K tem pravilom lahko dodamo tudi upoštevanje zdravega razuma kot tudi samokontrolo v javnem izražanju - v smislu, da se kriznih razmer ne izkorišča za samopromocijo ali promocijo določenih stališč, idej, nazorov...
Sejanje neutemeljenega strahu med prebivalstvom pa se lahko primerja le z vojnim dobičkarstvom!”
Beltram Matej
Brecelj Erik
Kalan Gorazd
Kališnik Matija
Krkovič Matija
Mrevlje Blaž
Muževič Igor
Noč Marko
Robida Andrej
Vesel Samo
Vodiškar Janez
Vranič Andrej
Zevnik Krištof
KOMENTARJI