Menu

Ob rojstvu je komaj preživela. Poglejte, kako je ta mlada Slovenka prvič po operaciji lahko sama shodila!

Lep dan 27. 3. 2018 ob 14:04

To je zgodba o Aniti Stopar, ki se že od rojstva bori s cerebralno paralizo. Rodila se je kot nedonošenka in komaj dobila bitko za življenje.

Bravo, Anita! Zasluži si pohvale, se strinjamo? 👍♥️

Toda, kot sama pravi, čeprav je nekoliko drugačna od drugih, pa ima prav tako svoje cilje, talente,vrednote… kot ostali njeni vrstniki.

»Kljub temu, da sem gibalno ovirana, sem že od malih nog rada odbijala in se kobacala za žogo, zato nisem rabila prav dolgo, da sem odkrila moj prav poseben talent in navdušenje nad športom.

Zelo sem uživala, ko sem z bratom gledala in spremljala nogometne tekme ali pa ko sem se trudila igrati in dohajati moje sošolce pri športni vzgoji.

Prav tam pa so do izraza prišle moje vrednote, saj kljub temu, da se ni vedno izšlo vse po načrtih sem potrpežljivo čakala in iskala rešitve.

Pri tem so mi veliko pomagali družina in prijatelji, ki so me vedno pohvalili, da sem delavna in prijazna oseba.
Da sem danes takšna oseba, pa so krivi izzivi in ovire,ki sem jih morala premagati v življenju.«

In teh v njenem življenju do sedaj ni bilo malo.

Že kot majhna se je soočala s težkim sprejemanjem v družbo, čeprav se je, kot pravi, s sovrstniki in prijatelji vedno dobro razumela.

»Toda na poti življenja sem srečala tudi ljudi, s katerimi sem imela občutek, da ne sprejmejo moje drugačnosti.

Spoznala sem tudi, da življenje na vozičku ni tako lahko in da z njim nimaš vedno dostopa do stvari katerih želiš, vendar pa sem se naučila, da se za težave vedno najdejo rešitve in jih na srečo tudi našla.«

Kmalu po njenem 11-rojstnem dnevom je dobila priložnost, da odpotuje v Ameriko in si z operacijo, ki jo izvajajo v Saint Louisu, za vedno spremeni življenje.

Čeprav je bila odločitev tvegana in težka, je priložnost z veseljem zgrabila in se na trnovo pot podala z nasmehom.

Foto: Zgodba o Aniti

»Ko sem z veliko hitrostjo letala pristala na deželi čez lužo, si nikoli nisem predstavljala, da bom tam doživela nekaj najbolj smešnih in srečnih dogodkov v življenju.

Kljub vsem neprijetnim problemom, dvema operacijama in terapijam, smo vedno skušali smejati in zabavati.«

Da ji bo ta operacija tako spremenila življenje, si niti pomisliti ni upala.

»Prvi koraki po operaciji so bili kar malo težki, čisto novi zame.

Kljub temu, da je bilo prisotno kar nekaj bolečine in solz, sem bila ponosna, saj je to bila bolečina zmagovalcev! Solze tistih, ki si upajo! 

Moji koraki so bili vsak dan lažji, trdnejši, odločnejši. 

S trdim delom skozi ves ta čas sem dosegla svoje sanje.

Sami mi ne bi uspelo, zato gre tu velika zahvala vsem vam, ki mi stojite ob strani, me vzpodbujate in verjamete vame.

Hvala vam, ker smo v tem času skupaj sanjali, skupaj upali in verjeli drug v drugega.« 

To je zgodba, ki odpira marsikatero vprašanje o življenju, borbi in uresničevanju ciljev. Poglejte v nadaljevanju trenutek, ko je Anita odvrgla palice in samostojno odkorakala. 

 

 

VIDEO:   


Komentarji

Komentiraj

Prijavi se ali komentiraj kot gost:
Smo ti všeč?


x Zapri