Starši svojim otrokom govorili, naj se ne igrajo z njenim sinom. Za vedno jim je zaprla usta s temi besedami ...
Lep dan
26. 5. 2017 ob 11:00 Zamislite se, preden koga sodite. Ta zgodba vam bo odprla oči ...
Nicole Duggan je letos začela deliti svoje izkušnje kot mati sina s posebnimi potrebami.
Piše o njenem 3-letnem sinu Rileyju, ki ima avtizem.
Mati iz Irske je pred kratkim na svoji strani govorila o težkem vprašanju, s katerim se veliko ljudi s posebnimi potrebami srečuje: sodbi drugih.
Riley komunicira neverbalno in Nicole je opazila, da drugi starši dobesedno vlečejo svoje otroke stran od njenega sina.
Poleg tega je opazila, da ji njeni prijatelji več ne hodijo na obiske ali pa več ne nočejo niti biti prijatelji.
Nicole meni, da takšni majhni otroci res nimajo predsodkov, tako da odgovornost za nastanek predsodkov pri otrocih zagotovo morajo biti starši teh otrok.
V razširjenom Facebook postu, je Nicole napisala pismo vsem staršem, ki nočejo, da bi njihovi otroci bili prijatelji z njenim sinom, in odraslim ljudem, ki ustvarajo prenagljene sodbe o njenem sladkem fantiču.
Spodaj si oglejte njen ganljiv odgovor ...
»Moj fantek je prav tak kot vaš otrok, on rad pleše, rad se crklja, joče, ko pade, in obožuje Mickey Mouse. Vendar pa je "drugače ožičen."
Majhne stvari, ki jih vsak dan jemljemo za samoumevne, so njemu med najtežjimi stvarmi za obvladovanje.
Različne luči, zvoki, vonji ali celo videz nečesa lahko povzročijo preobremenitev, ki je preveč težka, da jo odrasli obvladajo, kaj šele moj mali fant.
Za ljudi, ki strmijo v njega, ker provzroča brneče zvoke, pridružite se mu v petju njegove pesmice, ker v njegovih očeh on poje najboljšo pesem na svetu.
Za matere, ki vlečejo svoje otroke stran od njega – vi ustvarjate bodoče nasilneže.
Otroci ne opazijo razlike; oni se samo želijo igrati, zato jih pustite pri miru.
Za damo, ki ga je oklicala z drznim v supermarketu – poskusite pogledati na stvari iz njegovega zornega kota.
Preobremenitev z barvimi in zvoki. Ljudje letijo mimo vas.
Tudi vi bi izjokali oči, če ne bi nikomur vedeli povedati, kako se počutite, ko vse skupaj postane preveč.
Prijateljem, ki so izginili – upam, da nikoli ne bom potrkala na vaša vrata.
Jaz ne bi spremenila mojega majhnega človeka za nična svetu, in če ne morete razumeti, kako on deluje, potem si ne zaslužite, da bi sploh bili v njegovem življenju.
Otroci s posebnimi potrebami so najpogumnejši, najmočnejši in najbolj neverjetni mali ljudje na tem svetu.
Oni borijo bitke, za katere nihče ne ve in vam zagotavljam, da niti ena odrasla oseba ne bi preživela polovico ovir, ki jih oni preživijo.
Samo zato, ker med njimi ni fizične razlike, ne pomeni, da so preprosto drzni.
Torej bi vas prosila, da premislite dvakrat, preden sodite, in preživite dan v čevljih mojega malega človeka, in boste razumeli, kakšen superheroj je pravzaprav on.«
Nam so pritekle solze na oči, pa vam?
Delite te besede med vaše prijatelje, naj tole vidi čim več ljudi!
KOMENTARJI